Jutri se odpravim v mirno dolino, poslušat, o čem pojejo ptice. Nekateri mislijo, da se male pevke z melodijami izražajo nagonsko. Jaz bi prej verjel, da pojejo po navdihu. Marsikateri skladatelj jih je skušal posnemati, redkim je to dobro uspelo.
Danes je v glasbi moderno oponašanje helikopterjev. Seveda gre samo za hipni zastoj v razvoju. Lepota se nepreklicno vrača. Sporočim čez kak teden, če se bom naučil kaj novega o njej.
Saj vem, da bi moral objavljati tisto, kar ustvarim sam. Najlažje je objavljati tuja dela ali pa pisati o drugih ljudeh. Ampak zaenkrat še nimam pripravljenih filmčkov, ki jih nameravam prilepiti na You Tube, nato pa še semle. Jih bo treba najprej posneti. In potem zmontirati. To bo pa kar še trajalo. Pred junijem bom težko kaj spravil skupaj. Sicer ravno snemamo novo muziko, ampak brez slike ne bo dovolj učinkovita. To namreč niso več časi, ko smo snemali long-play plošče in se zgubljali v bogato poslikanih ovitkih ... pa nam je bilo že to včasih preveč ... Zato je konec koncev kar v redu, če je Uvertura na začetku tegale bloga vrhunska, ker bo tule še kar nekaj časa samevala. (Zares jo pravzaprav podoživiš šele po večkratnem poslušanju, vsaj jaz.)