:-(

Maatjaz, ne no, kam odhajaš. Saj drugje tudi ne boš varen pred reklamami. Razen tega je ta tvoja še v redu, siolovci moramo prenašati Lepega Daso ali pa slečeno Sabino

Je že res, da so vsepovsod reklame, ampak k poeziji pa res ne pašejo. Se raje kaj oglasim na vaših blogih in še kakšno rečemo :-) Na prostih poljanah npr. lahko odložim kako pesem, če se mi bo še zapisala, tja ob binove sonete in nagajivkine pronicljive stihe, tam tudi reklame niso tako moteče, ker v glavnem propagirajo slovensko gospodarstvo, ne pa ameriškega. Pri nevenki itak ostajam skoraj brez besed, ker bistvo pove sama, pri blitzu se pa zaenkrat še potihoma pridružujem konstruktivni kritiki predsednika države, ampak bo zelo verjetno prišel čas, da spet kaj povem tudi naglas.
Hvala za komentarje! LpM

Matjaž, še eden, ki se vrača v resnično življenje, neka znanka iz Indije se je tudi takole z jasnega odločila za odhod!? Meni se dogaja, a največ za par dni... Ne vem, kaj bi sicer počel sam s sabo. Ti imaš pa itak vedno po več žezel v ognju!:) Za kralja Matjaža se to tudi spodobi!:) Morda se pa še vrneš!?

Ko pesnik utihne, je kot bi postavil nagrobnik na svoje srce, kot bi svojo dušo vrezal v kamen. Mrtve sanje molčijo in razpadajo v tišino navadnih dni.
Dovoli si vendar živeti. Človeka samo pesem izpove, vse drugo se lahko zlaže.

Pa saj zato gre: Pesem s svojo tiho intimo preglasi bučno reklamo. Reklame se rakasto širijo in jemljejo prostor, energijo in zrak ljudem, ki jih sprejemajo. Vsak drobec lepote in ljubezni - te žive energije v pesmih je dragocen kamenček, ki se vedno nekomu v temi zasveti...Pa se ustavimo, spomnimo... in manj pozabljamo, kaj je pomembno v življenju!
Ne daj se Ines!

Nevenka, saj to ne pomeni, da sem nehal pesmice pisat ... Najbrž bom še kakšno kdaj. Na temle blogovju pa je bil to moj zadnji zapis in, kot pravi Borut, lahko da se preselim s celim Podpečjem in žezlovjem vred v kako nepotrošniku prijaznejše virtualno okolje (če obstaja). Da bi se, Nadja, kosal z reklamami, pa nimam nobenega upanja na zmago. Mimogrede ti vdrejo v podzavest, ne da bi se jim sploh posvečal. Če bi bilo tudi s poezijo tako, bi bil svet gotovo (še) lepši.

Ne pomeni, da boš nehal pisat pesmi? O.k.