Neverjetno, kako samodestruktivna so od daleč videti (tudi) letošnja predvolilna prizadevanja slovenskih političnih strank. Medsebojno blatenje politikov manjša verodostojnost vseh, saj drug drugega osirajo in si dokazujejo same slabe lastnosti: če bi nekdo verjel vsem, bi odpisal vse kandidate z vseh volilnih list. Če verjame samo enim, izpade naiven, saj drugi po prepričljivem zatrjevanju prvih niso kaj dosti boljši. Če verjame samo drugim, pa iz istega razloga ni čisto nič manj naiven od tistega, ki verjame prvim.

Skratka, edina – zame pričakovana – posledica tovrstnega medsebojnega zaničevanja in blatarjenja je, da se drastično zmanjša zaupanje v vse politične smeri, kar zapira prostor demokraciji in politični kulturi nasploh.

Toda mogoče bo kmalu prišel čas, ko bo narod zahteval boljše politike od zmerjačev, podtikovalcev in hujskačev, ki zganjajo takšen propagandni cirkus. Tudi prozornega in praznega hvalisanja vsevprek se bo misleči volivec – upam – kaj kmalu naveličal. Raje se bo potrudil in kar sam – brez odvečnega promocijskega prišepetavanja – razmislil o verodostojnosti oblastnikov skozi njihova dosedanja dejanja, ne pa skozi njihove prenapihnjene predvolilne obljube.

Edini pravi kriterij pri odločanju za nove oblastnike je resno vrednotenje njihovega že opravljenega dela. In pa spoštljiv, kultiviran odnos do njihovih političnih nasprotnikov. Kar je v jasnem nasprotju s starim ljudskim rekom: polit'ka je kurba.

Navdušenci in prepričanci pa se seveda z mano - če se bomo pogovarjali o tem - ne bodo strinjali, kar iskreno obžalujem.