O, Matjaž! Si se spet malce šaljivo pesniško raznežil :-)
Ti pa znaš vdahniti kanček erotike celo med piškotke.
Prav prijetno, razigrano branje, za tale deževen in puščoben dan.

Ostrige, lubenica, čokolada, keksi,

v jedilniku so kulinarika okusna.

Do tu zveni še dokaj seksi,

le ta s cimetom je prerobustna.

Le kako bi vonj cvetov

lahko še bolj od cimeta dušil?

Cvetje blago, je z vseh vetrov,

a cimet bi še štrudelj preglasil!


:-)

Besedo preglasil - bi morala dati v navednice, a kaj, ko se potem vedno izriše še par črt za rezervo. No, poglej: \\\"preglasil\\\"
\\\"Halo\\\" ???

Tale s cimetom je bila prav res pretirana, zdaj to vidim tudi sam. Mogoče kakšna druga dišava ...

Očitno mi v tem obdobju pesnenje ne leži kaj preveč in si moram na novo porazdeliti prioroitete.

Matjaž, cimet se k čokoladi odlično poda in tvoja pesmica naredi iz ljubezni
popotovanje v eksotično slast na rožnem cvetju.
Poezija ni kuharski recept, zato kar ostani pri svojih prioritetah, puščobo pa pusti, naj čaka na svoje pajčevine skrita za lonci.

Metaforo se da mogoče razumeti tudi kot prelitje s katranom in povaljanje v perju, kar je star kavbojski običaj.

Ah, to pa že ne, pesmica je navihano povabilo na razblinjanje najslajših fantazij...Nič kavbojskega ni v njej. He, he..morda kakšni zapeljivi škorenjci iz marcipana z ostrogami iz turškega medu :-)

Maatjazh;

Ajej ... upam, da nisi tudi ti razumel mojih hudomušnih rim tako smrtno zares. Še manj pa kot kuharski recept. :-)

Seveda sem s cimetom imela v mislih prav posebno metaforiko. Slišali kdaj za svinčnik - narejen iz cimetovega drevesa? Ali pa cimet - kot plačilno sredstvo - s katerim so Angleži svojega dne od prebivalcev Cejlona zahtevali davek? Proti cimetu kot takemu nimam popolnoma nič, saj je vsestransko uporabna in okusna začimba pri mnogih jedeh in pijačah, z vrsto blagodejnimi in zdravilnimi učinki.

Se pa absolutno strinjam z Nevenko, ki je lepo zapisala, da velja ostati pri svojih prioritetah. Prisluhniti si in predvsem ostati zvest samemu sebi, ja. Vsi imamo namreč obdobja, ko nam pesnjenje bolj ali manj gre od rok. Nobene hude filozofije ne vidim tu. Stvar občutij pač.

Lp obema in vsem na teh straneh :-)